Zadnje prenočevanje je za nami, pred nami pa obisk pokrajine Bazilikate. To je ena izmed dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo. Na vzhodu in severu meji na Apulijo, na zahodu s Kampanijo in na jugu z Kalabrijo in Jonskim morjem.
Prvi postanek današnjega dne je bila vas Gravina in tu smo prvič videli jamska stanovanja – sassi-je, kateri so značilni za te kraje. Domačini se radi pohvalijo, da so njihovi sassiji starejši od tistih v Materi.
Piščali imenovane cola-cola, so njihov prepoznavni spominek.
Jamski ostanki tu niso tako impresovni kot v Materi, vendar se prebivalci trudijo, da bi izkoristili ostanke jam v turistične namene. Spodaj je lepo vidna restavracija v renoviranem sassiju.
Slavni most, ki je služil prizorom v filmu James Bonda- Ni čas za smrt..
Zadnji postanek pred vkrcanjem na letalo, pa je bila Matera. Vasica v Bazilikati, ki se počasi razvija v turistično meko.
Kanjon reke Gravine. Na obeh straneh kanjona so vidna jamska prebivališča – sassiji, nastanek Matere.
Matera je eno nastarejših mest na svetu. Domnevajo, da je bilo to področje naseljeno že od paleolitika – 10.tisočletje pr.n.št..
Pogled iz glavnega trga na stari del, kjer dobiš vtis, da se mesto udira v tla, v veliko luknjo. Ko smo se spustili po stopnicah v ta del, smo dobili mešane občutke. Bivališa so vklesana v skalo, nekaj je dozidano, popravljeno, dograjeno, eden ob drugem ali eno na drugim. Sploh ne veš, kje se nahajaš, ulice so ozke, z avtom promet ni možen, dostave so otežene, uličic pa toliko, da se z lahkoto zgubiš v tem labirintu…
Zgodovina priča, da so Matero italijanske oblasti opazile šele po tem, ko je politični nasprotnik Mussolinija, izgnan v kraj blizu Matere, napisal knjigo o stanju v teh krajih. Nekaj let kasneje, po 2. svetovni vojni so vas prvič obiskali predstavniki italijanske vlade in po videnem so se takoj odločili, da je potrebno približno 15.000 prebivalcev nemudoma evakuirati in jim priskrbeti dostojna bivališča. S tem se je končalo obdobje sassijev.
Matera je v naslednjih desetletjih služila kot kulisa znanim filmom kot Ben Hur in Kristusov pasijon. Tako si je Matera pridobila zanimanje turistov. S tem pa se je začel razvoj turizma z jamskimi hoteli, trgovinicami, jamskimi restavracijami, bari…. Tu je vse tako prvinsko, da raziskovanje ni nikoli dolgočasno.
Tudi sami smo dobili občutek, kot bi vstopili v drugi čas.
Stavbe , ki nas obdajajo, nas nehote spominjajo na Jerusalem.
Zanimiv dimnik
Matera je od leta 1993 pod Unescovo zaščito.
Presenetljivo je , da so ljudje živeli v jamah na tem področju vse do leta 1950, brez elektrike ,brez tekoče vode, stranišč, za nameček pa so si jame delili še z živino, piščanci in prašiči.
Rokodelci izkoriščajo kamenino za unikatne izdelke.
Območje Matere se je močno razvilo po letu 2014, ko je bila Matera proglašena za kulturno predstolnico. Tu se je zvrstilo veliko koncertov, drugih predstav, razstav…
Lepo je obiskati tako unikaten kraj kot je Matera. Ostala je le želja, da nas čas ne bi tako priganjal in bi lahko v tem čudovitem ambientu lahko raziskovali in odkrivali lepe kotičke še kako uro več.
Apulija nam je res nahranila dušo in nas očarala s svojimi kotički kot so nam obljubljali v potovalni agenciji.