Med tednom sem izkoristila zadnje ure lepega dne in pobegnila v gozd. Pešpot na Šenturško goro  sem tokrat začela v Dvorjah in  čeprav je pot veliko daljša od tiste iz Adergasa – se meni zdi veliko zanimivejša in pestrejša. Prava uživancija je bila hoja med prebujajočim se rastlinstvom v spremljavi ptičjega žgolenja .Pot so mi križale tako srnice kot zajčki. Le da sta bila zajčka tako hitra, da mi jih ni uspelo ovekovečiti.

IMG_1224 (Small)

IMG_1244 (Small)

Pot je ves čas dobro označena. Ni tako strma kot iz drugih smeri in ves čas imaš lep razgled iz pobočja na spodaj ležeče vasi in polja.

IMG_1226 (Small)

befunky_artwork.jpg (Small) (2)

Ko so srne spoznale,da jim ni nevarnosti, so me le začudeno opazovale in nato mirno odkorakale dalje.

IMG_1235 (Small)

IMG_1241 (Small)

IMG_1242 (Small)

 Rožic je iz dneva v dan več. Komaj čakam,da ozelenijo še drevesa. Takrat gozd dobi še piko na i.

befunky_artwork.jpg (Small)

IMG_1269 (Small)

 Ograde kot na Krasu. Kamen mi je všeč, tako naravno ločuje, kar človek hoče.

IMG_1301 (Small)

 Za konec dneva pa krasen sončni zahod. Kar nisem in nisem mogla domov.Sigurno sem zamudila še kaj lepega.