Sprva se nam gozd zdi kot vsak naveden gozd. Poln zelenja in življenja. Pa vendar ni tako. Po kratkem sprehodu  po lepo urejenih stezicah, med borovnicami in praprotmi, te kažipot popelje na  pravljični kraj.

Če pri tem znaku dobro prisluhnemo, se v okolici slišijo nenavadni zvoki.

Zvoki 125 mlinčkov, ki jih vrti studenčnica.

Mlinčki ropočejo večglasno in vsevprek.

Če je vode več, ropočejo hitreje. Drugače pa malo bolj leno.

V lepem okolju stojijo še brunarica, drvarnica, peč na drva in veliko klopc . Vse kar je potrebno za dobro počutje.

Nad vsemi mlinčki  bedi gozdni škrat.

Tu ne najdeš motečega predmeta. Vse je tako naravno in čisto kot le malo kje.

Zato, da tu mlinčki ropočejo in voda prijetno šumlja, so zaslužni domačini Suhadol in Bukovice.   Res pohvalno, da tako lepo skrbijo za ta mali raj pod Strmco.

 Malo naprej še ena skrivnost. Žegnan studenec

Kraj, kjer ti ni težko postati.

Tudi tu te čaka klopca in celo lonček, da se odžejaš.

Mrzli studenec  se izlije v ribnik malo nižje.

Živahno je tako v vodi kot ob njej.

Povsem navaden gozd, kjer lahko doživiš pravljico. Atraktivna točka, kamor se obiskovalci radi vračajo. Imenuje se suhadolski Mlinčki.