Kaj sva vesela, da sva doma tako blizu lepim Gorenjskim krajem, kar vleče naju na zahod! V nadaljevanju se vidi zaradi česa…. Že Mojstrana in v ozadju dolina Krme in Vrat te očara.
Špik s svojo skupino! Tudi ta vrh sva že osvojila. Lepi spomini
Mangrt. Gor sva plezala po (ne da bi vedela) zelo nevarni poti. Šele na vrhu spet stopiš na dve nogi. Prej so v uporabi roke in noge hkrati.
Jezero na italijanski strani. Pod Predilom. Ker sva bila zgodnja, se je meglica šele dvigala.
Pogled iz mostu pri Klužah. Srhljivo.
Nama dobro poznana pot. Iz Kobarida proti Robiču, Breginju,…ob reki Nadiži.
Nadiža. Najtoplejša gorska reka pri nas. Mogoče je letos celo toplejša od Kolpe.
Napoleonov most čez Nadižo. Kaj vse je že videl…..
Prav odleglo mi je, ko sva prispela do cilja. Na vrhu planote vas Robidišče. Če bi nadaljevala pot naprej, se spustila v dolino bi prišla v Italijo.
Idealen prostor za počitek in malico. V ozadju je že Italija.
Zanimive lestve!
Po spustu pa nazaj k Nadiži. Osvežitev je bila zelo prijetna.
Lepotec Krn. Tudi njega poznava do vrha.
Bistra Soča! Morala sva zaviti tudi k njej. Je pa neprimerno hladnejša od Nadiže, osveži pa!
Log pod Mangrtom
Preživela sva tako čudovit dan, kot bi bila na tedenskem dopustu.Nisva pa še vsega videla. V te kraje se bova še vrnila!