Lahka, lepa planinska tura. Imenovana tudi Bornova pot.  Všeč mi je predvsem zaradi začetka poti.

Pot takoj začnemo v planinskem svetu, ni bukovega gozda in navzkrižnih  poti, ki nas včasih zelo dolgočasijo in  mine kar precej časa, da pridemo do lepih razgledov. Tu že takoj zakorakaš  na melišče s pogledom na naše lepe  Alpe.

Steza je lepa, pa vendar je potrebna previdnost, da ne pride do zdrsa.

Po nekaj minutah prispemo do Bornovih tunelov. Prav nam pride žepna svetilka, saj sta tunela ponekod nizka in tudi v kakšno lužo lahko zakorakamo.

Lep razgled na pot proti Ljubelju se nam razkriva dobršen del poti.

Zelo osvežujoče okolje! Prijetno hladna sapica pihlja čez rove in tudi kakšna kaplja spolzi po obrazu.

Zaradi varnosti so ponekod jeklenice. Bolj zaradi otrok kot resnične potrebe.

Po dobri uri  do ure in pol dolgi hoji prispemo na planino Prevalo.

Krasno izhodišče za Roblekov dom, vrh Begunjščice čez Kalvarijo ali pa planino Planinca. Mogoče tudi krožna pot čez Roblek na Zelenico in nazaj na Ljubelj.

Tokrat sem tu zaključila smer, saj me je naslednji dan čakala daljša, zahtevnejša planinska tura. Ta je bila le za ogrevanje.