Planina Zaprikraj : travna pobočja pod grebenom Krniščice
Drežnica – ena od možnosti izhodišča na planine
Narava, kamorkoli ti seže pogled.
Tu se moraš odločiti. Levo ali desno.
Še dobro, da je večina poti potekala po gozdu in vročina ni več pritiskala tako močno.
Od lisičke do metuljčkov- povsod polno življenja.
Kamniti hlevi, stisnjeni pod rob, dajo streho tudi 50 glavam živine. Sodobna sirarna, kuhinja in bivališče pa stojijo poleg njih. Če se najavite lahko tu tudi prespite. Presenetila me je gostoljubnost domačinov, ki so bili trenutno tam. Da ti kot pohodniku ponudijo pivo in zanj nočejo plačila, res ni vsakdanje. Od pastirjev sva izvedela marsikaj zanimivega o življenju na planini.
Dan se za pastirje prične ob štirih zjutraj, sledi molža, potem pa krave odženejo na pašo. Po zajtrku nadaljujejo z deli v hlevu, očistijo prostore, pripravijo drva in če je potreba pomagajo tudi sirarju. Po kosilu sledi počitek do petih popoldan, potem priženejo krave nazaj, da jih pomolzejo. Po končani molži jih do večera ponovno odženejo na pašnike.
Živinorejci so tu organizirani v Pašno skupnost Zaprikraj. Pred pašno sezono se sestanejo in razdelijo opravila. Tako je vsak član dolžan oddelati en dan za vsako kravo, ki jo ima v posesti. Skupaj najamejo sirarja, ki je na planini od prvega do zadnjega dne paše. Gospodar na planini koordinira delo in skrbi, da vsak opravi delo za katerega je bil zadolžen.
Tu se dnevna količina mleka predela v sir in skuto. Sire je potreba namakati v solnici, dva tedna stare pa oprati plesni, pripraviti maslo, albuminsko skuto … dela res ne zmanjka, zato so pastirji po končanih pastirskih opravilih nujna desna roka sirarja. Po treh tednih sir lahko že gre iz kleti, da dobi pravi okus pa šele po dveh mesecih.
Nazaj v Drežnico in po ohladitev v Koseška korita. Krožna pot se prične v vasi Koseč.
Pot je lepo urejena in označena. Potok Stopnik je tu ustvaril nekaj visokih slapov, ki nas spotoma prijetno hladijo.
V stenah Korit izvira kraška voda in odlaga lehnjak, ki je prava znamenitost korit.
60 m globoka, divja in težko dostopna Koseška korita
Po dobro izkoriščenem lepem dnevu, je sledila ohladitev v Nadiži.