Rana ura, zlata ura- pravi pregovor in preverjeno to drži. Tokrat sva obiskala Sleme šele v popoldanskem času in priznam, da je bilo do dobrih fotografij priti skoraj nemogoče. Oblaki so zakrivali zdaj ta zdaj oni vrh in sence so se vlekle po hribih kot  kače.

Trije vrhovi Mojstrovke:  Mala Mojstrovka- 2332 m, Velika Mojstrovka- 2366 m, Zadnja Mojstrovka- 2372 m, a tokrat vidna le Mala.

Jesenske barve – prava paša za oči!

Špik  – 2472 m – na drugem gorskem grebenu!

Planinske poti te kot magnet vlečejo naprej in navzgor!

Presenečenje – zadnje sladke brusnice!

Nekateri macesni so  še zeleni, drugi pa so pohiteli s preobrazbo.

Svetloba je bila ta dan res čudna, nekajkrat temno kot pred nevihto, potem pa  iznenada svetlo, da nas je kar slepilo.

Jalovec v ozadju.

Slemenova špica, v ozadju Ponce

Tokrat se je v megli znašel  tudi Prisank.

Sončnih žarkov  danes  ni bilo v izobilju, ampak so bili tisti zato toplejši in bolj zaželeni.