Ko eni še smučajo, si drugi že želimo zelenja, cvetja, sonca in vetra v laseh.

Zato iz zasnežene Gorenjske, mimo belega Nanosa iskat zelenja, cvetja in toplega sonca.  Smer je prava. Morje. Vendar tokrat ne naše. Cilj je bil Gradež in njegove lepe peščene plaže.

Prva cvetlica letos in na njej čebelica. Pomlad prihaja.

Ostanki pristanišča iz rimskega imperija, zanimiva odkritja, ki še niso končana. Z izkopavanji arheologi še vedno odkrivajo ostanke cesarske dobe.

Po 140 kilometrih sva prispela v Gradež. Obmorsko mesto, ki je nastalo na naplavinah tudi naše Soče.

Cvetoča figa.

To je turistično mestece, saj premore kar 90 hotelov. Ker je gneča poleti velika, ga je najprijetneje obiskati jeseni in spomladi.

Tri kilometre dolga peščena plaža, kjer vedno mrgoli obiskovalcev.  Sprehod po mivki, ob zvoku šumečih valov in vetra v laseh, te napolni z novo energijo.  Za zbiratelje školjk  pa je tu pravi raj……

Na naši obali  težko najdeš kako školjko, tu pa lahko samo gledaš……..

Staro mestno jedro pričara italijansko vzdušje,  tako arhitektura kot  vonj po pici in dobri kavi.

Mestno jedro je zaprto za promet, zato je še bolj  romantično in obiskovalcem prijazno.

Kot puščava.  Brez vode in življenja.

Odkrila sva ogromno kolesarskih poti, torej natančnejši ogled okolice še sledi……….