Ponovno odkrivanje lepot Italije, vendar tokrat naju je pot zanesla povsem na jug. Nočna vožnja z avtobusom vse do okolice Rima. Tu se je noč prevesila v lep sončen dan in avtocesta nas je peljala nad Rimom do prvega našega postanka. Do Pompejev.  Antičnega mesta, ki ga je 24.avgusta 79 leta zasul pepel sosednjega ognjenika Vezuva.

Ostanki mesta, v ozadju pa ognjenik Vezuv.

Mesto krasijo številne znamenitosti – med njimi izstopa amfiteater – ki je najstarejši med vsemi Rimskimi na svetu. Poleg njega sta tu še dva gledališča, terme, številne hiše, nekropole, rimske ceste ter odlično ohranjen rimski trg.

Pompeje so odkrili po naključju leta 1748, ko je neki kmet s plugom zadel ob bronast predmet.

 Pompeji so  ogromno  antično mesto in  tri ure časa  so skrajni minimum za ogled znamenitosti. V času tragedije je mesto imelo okoli 15.000 prebivalcev. Vsi razen peščice, so bili na mestu mrtvi. Na to kažejo mavčni odlitki trupel, ki je pokopal val pepela. Trupla se pogosto držijo za prsi ali za usta, kar kaže da so se v trenutku zadušili.

Za Pompejce je bilo  značilno, da so zelo skrbeli za higieno. Imeli so svoje terme, tam so imeli kopališče, telovadnico, najzanimivejši del mesta pa so bile vroče kopeli. Imeli so tudi ogrevanje, kar je bilo takrat za tiste čase prava redkost.

Ulice so bile tlakovane z velikimi ploščami, narejenimi iz lave in imele so tudi pločnike.

Lepo ohranjene freske iz javnih hiš.

Pompejci so imeli ogromen amfiteater. Sprejel je do 5000 obiskovalcev. V njem so potekali gladiatorski boji.

Pred obiskom Pompejev, sem veliko slišala o njih. In o vsem sem se zdaj tudi sama prepričala. To je bilo  živahno mesto, polno obrti, gostinstva in kmetijstva. Predvsem pa je bilo zelo civilizirano in napredno za rimske čase.