Najbolj kaotično mesto, kar jih poznam.  Res da šteje milijon prebivalcev in temu primerno je življenje v njem.  Ulice prepolne ljudi, ceste polne pločevine,  smeti na kubike, hrup neznosen – piskanje hup vsevprek, beton levo, desno.

Edina bencinska črpalka, ki sem jo videla.

A presenečenje je potrpežljivost teh ljudi. Mislim, da preživijo v avtih dobršen del dneva.Vsi le pridno čakajo, se dolgočasijo in po polžje premikajo v kolonah.

Veseli Neapelčani.

Policijski preganjajo ulične prodajalce, a zaman. Ko policist obrne hrbet, so  prodajalci spet tu.

Nepopisna gneča…

Tipična sladica v Neaplju  je “sfogliatella” – sladica v listnatem testu kot nekakšen polžek napolnjena z ricotta sirom in kandiranim sadjem.  Sladka – a odlična!

Vkrcanje na ladjo, kjer je vendarle bilo malo miru.

V ozadju ognjenik Vezuv.

 

Slovo od Neaplja v večernih urah.