Obljuba dela dolg. Ker nama lansko leto ni uspelo, sva letos zakorakala na 2275 m visoki Tosc.

Pot sva začela zgodaj zjutraj, čez planino Konjščico, Studorski preval in potem po romarski poti ali Triglavski magistrali do odcepa na najbolj čokato goro v Julijskih alpah.

Steza na Tosc ni markirana in mi je bila všeč. Tja zaidemo namreč tisti, ki v gorah iščemo mir, samoto in naravne lepote. Samo deset metrov nad Triglavsko magistralo  je bilo opaziti  nešteto planik, murk in drugih zaščitenih rož.

Jutro na Studorskem prevalu.

Triglavska magistrala ali del romarske poti na Triglav. Okrog Tosca proti Vodnikovem domu.

Murka

Tosc od spodaj

Studorski preval in Ablanca desno.

Proti vrhu Tosca, v ozadju pa nihče drug kot Triglav.

Gorska idila, ki jo je potrebno le doživeti.

Kredarica kot na dosegu, a vendar še veliko ur hoje do tja.

Še nikoli nisem občudovala Triglav v taki družbi. Prijetna sapica ob spremljavi zvončkov, sta bili samo pika na i.

Veliki Draški vrh vabi. Mogoče se kmalu srečamo….

Prijetna planinska tura nam je polepšala dan.  Ideje o osvojitvah novih vrhov pa so nama že polnile glave….