Kolesar v krožišču – smer prelaz Stelvio.

Osvojiti to sveto goro kolesarjev, je želja mnogih kolesarskih navdušencev. Na prelaz se zgrinjajo iz treh strani, a največ jih štarta iz smeri Gomagoja.  S to kačjo cesto se je spopadel in tudi zmagal moj soprog.

Cesta se  vije iz doline proti vrhu višine 2775 metrov. Iz te smeri je zabeleženih 48 krivulj, dolžina je skoraj 26 km s povečanjem naklonov do 11 % v zadnjem kilometru.

Ostanki ledenika Livria, kjer je možno smučanje tudi poleti.

Krasni razgledi proti dolini.

Cesto je med letoma 1820 in 1825 gradilo 2500 Avstrijcev, da bi povezali  Milano z Dunajem, in tako pospešili trgovski promet, kar si je želel takratni avstrijski cesar Franc Jožef I.

Kot iz razglednice

Zaželen pogled vsakega kolesarja, ki pride do vrha. Torej samo še ravnica potem pa kot pravijo: Wurst ist ein Muß! Obvezna klobasa.

Za razliko od kolesarjev, sem imela čas opazovati tudi metuljčke in čudovite gore.

Znani dres, ki se je približeval cilju.

Na vrhu prelaza je vedno živahno. Avtomobilisti, motoristi, kolesarji, pohodniki in avanturisti,…..

Obredna  fotografija vsakega kolesarja.

Ena sama uživancija, so bile besede današnjega zmagovalca.

Kot špaget vijugasta cesta. Celo z avtom sem imela ogromno dela.

Ne bom  izgubljala besed, slike povedo vse:  lepo vreme, lepa okolica in užitkov na pretek…..

This entry was posted in Ostalo.