Prosti praznični ponedeljek  sva izkoristila za raziskovanje južnega roba Slovenije.  Sočerge z okolico.

Všeč mi je, da raziskujeva kraje, ki jih sploh ne poznava. In priznam, mimogrede odkrivava naravne lepote,  katere tudi domačini ne poznajo . Najin cilj je bil Veli Badin in preden sva prišla do njega- sva kar nekajkrat zašla.

Spotoma sva našla izredno lep slap. Sploh nisva vedela, da obstaja.  Slap Veli Vir. In kasneje sva izvedla, da sta v okolici še dva lepa slapova.

Višina vodopada je 8 metrov in če bi bilo vode malo več, bi bil  slap še zanimivejši in lepši.

Vasica Sokoliči. Mirna in urejena. Predsem so mi všeč marjetice. Kot sneg prekrivajo dvorišča in vrtove.

Pogled proti Buzetu. Levo zadaj se vidi zasnežena Učka.

Hrasti- utrjeni od močne burje.Po rastlinstvu sodeč je tu burja pogosto prisotna.

In končno po več urni hoji po Kraškem grebenu – spodmoli. Nekaj tako lepega, da si rečeš: splačalo se je.

Naravni most. Še ena naravna mojstrovina. Cel Kraški rob, ki poteka od Trsta do Učke spada pod Naturo 2000 in je zaščiten..Ponekod so stene visoke celo 120 m. Plezanje ni dovoljeno zaradi domovanja številnih zaščiten ptic. Prav neverjetno je opazovati, kako iz lukenj na steni izletavajo številne plašne ptice. Tu je nekoč domoval tudi planinski orel, zdaj pa je to dom  planinskim hudournikom, rdečim lastovkam, skalnatim golobom, puščavnikom,…

Zavetrje pred burjo, sva dejala in se malo spočila. Ko pa sva se vračala proti izhodišču-sva doživela: snežno nevihto. Kot prvo aprilska šala, ampak ni.  Jaz kaj takega še nisem doživela. Zelo nepredviden zaključek lepega dneva.