Krasen teden je za nami.  Veliko sonca in svežih barv. Izkoristila sem proste urice in poleg dela na vrtu in v hiši, pobegnila tudi malo višje- v hribe.  Mala planina je bila tudi med mojimi cilji.

Planina se spomladi iz bele barve spremeni v vijolčno.

Ko sneg skopni, na plano pokuka na tisoče podleskov. Letos žal to število ni bilo tako veliko. A nekaj jih je le krasilo planinski stan.

Lično urejene planinske koče, za katere lepo skrbijo lastniki. Še mesec in pol, pa bo zaživel planšarski živ žav. Takrat bo spet slišati zvonce krav vodnic od jutranje zarje pa so lepih sončnih zahodov.

V dolini letos že odcveteli, v planini pa zvončljajo šele zdaj. Zvončki.

Pogled iz Male na Veliko planino.

Bajarček- srce Male planine. Kaj bi živina brez napajališča?

Povsem svež  bio čemaž. Bukovi gozdovi pa še ne zelenijo. Je še prehladno.

Ko sem bo treh popoldne odhajala iz službe, nisem pričakovala, da se bo dan zaključil tako lepo.  Svež planinski zrak in lepa narava, sta me napolnila z novo energijo.