Lahko bi tako imenovala pohajkovanje po Kobariškem koncu naše domovine. Ko sem pred časom prebrala knjigo Ivana Sivca Biseri bolečine, sem si zaželela obiskati te kraje. Knjiga  je biografija goriškega slavčka Simona Gregorčiča in tako slikovito opisuje njegovo življenjsko pot, da sem  želela spoznati  te kraje. In ni mi žal.  Kraji so resnično tako lepi kot jih opisuje Gregorčič v svojih pesmih.

Mislila sem, da bo pot do sem lažja. Vendar se pot nenehno vzpenja. Ob pogledu na znak Vrsno, mi je odleglo. Cilj dosežen.

Rojstna hiša Simona Gregorčiča, ki je vzorno urejena.

Posmrtna maska velikega pesnika, narejena v krsti pokojnika.

Pesnik in njegova  ljubezen -učiteljica Dragojita Milek.

Ker sva se pri ogledu rojstne hiše Gregočiča  spočila, sva se odločila nadaljevati pot v hribovsko vasico Krn in naprej na  Planino Kuhinjo.

Neokrnjena narava in predvsem preprostost  idiličnih krajev, sta naju očarala. Med kolesarjenjem kar pozabiš na breg, ko opazuješ  to res lepo okolico.

Cilj dosežen! Planina Kuhinja.

Pri domu na Planini Kuhinja – sveža studenčnica! Ni boljšega!

Razgledi po okoliških hribih so zelo vabljivi.

Kobariški štrukelci za malico, potem pa  nazaj v dolino!

Vas Vrsno od zgoraj

Za konec dneva še osvežitev v Nadiži! Kako je to prijalo!