Sprehod v bližnjo okolico v dvoje je le še spomin.  Spomin na našega Goldija, ki nam je polepšal prav vsak dan! Pa naj je deževalo, snežilo ali pa sijalo sonce.  Sprehoda je bil vesel kot vsak izmed nas, ki ga je spremljal.  Vedno smo odkrili kaj zanimivega, novega , pa čeprav je bila to samo miška, ki je tekala iz luknje v luknjo.

Zdaj sprehodi niso več tako zanimivi. Ne opazim  drobnih sprememb v naravi, malenkosti, ki so naju z Goldijem razveseljevale in presenečale na vsakem koraku.  Zdaj je sprehod le rutina, da prideš od točke a do točke b.

Težko čakam, da mine ta zima. Da se dnevi podaljšajo in sonce posije topleje. Potem pa najdemo novega psička- prijatelja, ki bo z nami raziskoval  in odkrival nov svet……