Sprehod v naravi pozno popoldne, se  je končal kot se spodobi za zaključek lepega dneva.

 Na robu  gozdička sem si našla prostor, od koder sem občudovala meni najlepšo predstavo – sončni zahod.

Zelo hitro se je vedro nebo iz modrine obarvalo v vse možne odtenke rumene, rdeče, oranžne in tudi črne barve.

Spoštljivo sem opazovala sončni zahod  – kako se razgrinja pred menoj.

Iz minute v minuto se je svetloba spreminjala, prelivala in  barvala oblake po trenutnem navdihu.Še zadnji pomežik današnjemu dnevu in hitro za Blegoš.

Ko je sonce zašlo, se je ozračje zelo hitro ohladilo.

Takih trenutkov v naravi ne želim spreminjati, kajti na koncu oni spreminjajo mene.