Pokljuka, planota, ki jo krasijo  številne planine, raztresene med smrekovimi gozdovi, je lepa v vsakem času.

Meni najljubša pa je planina Zajamniki, katere stanovi so razpotegnjeni v lično “ulico”.   Sprehod med  skromnimi  prebivališči oziroma zatočišči planšarjev, je čudovito doživetje.

Na prisojnem pobočju nad Bohinjsko dolino, se nehote umiriš, upočasniš korak ter  občuduješ krasne razglede:  od Triglava, do Mišelj vrha, Tosca, Vogla, del bohinjskega jezera,  Krstenice,….  Samo čas si moraš vzeti in občudovati pozno poletje….

Planinsko cvetje je zdaj že redko, a kar je ostalo – je toliko lepše!

Razgledna točka, kjer vedno posedim na mehki travi, opazujem planino pod seboj in  uživam v čudovitih razgledih – po dolini spodaj, gozdovih poleg ter gorah v ozadju.

Star hlev  mikavno vabi na mehko in dišeče seno……….

Urejene koče, ki vsaka po svoje označuje lastnika.  Nekatere so  preurejene v vikende, druge pa služijo še prvotnemu namenu.

Le koliko je star ta hlev?  Za svoja leta se gotovo  dobro drži?!

Sviščevec – močna cvetlica, ki je jutranji mraz ne moti preveč.

Kot ni motil niti naju, da sva se zgodaj zjutraj odpravila sem gor – pod oblake!