Najbolj kaotično mesto, kar jih poznam. Res da šteje milijon prebivalcev in temu primerno je življenje v njem. Ulice prepolne ljudi, ceste polne pločevine, smeti na kubike, hrup neznosen – piskanje hup vsevprek, beton levo, desno.
Edina bencinska črpalka, ki sem jo videla.
A presenečenje je potrpežljivost teh ljudi. Mislim, da preživijo v avtih dobršen del dneva.Vsi le pridno čakajo, se dolgočasijo in po polžje premikajo v kolonah.
Veseli Neapelčani.
Policijski preganjajo ulične prodajalce, a zaman. Ko policist obrne hrbet, so prodajalci spet tu.
Nepopisna gneča…
Tipična sladica v Neaplju je “sfogliatella” – sladica v listnatem testu kot nekakšen polžek napolnjena z ricotta sirom in kandiranim sadjem. Sladka – a odlična!
Vkrcanje na ladjo, kjer je vendarle bilo malo miru.
V ozadju ognjenik Vezuv.
Slovo od Neaplja v večernih urah.