Prvi znaki zime – sem pomislila, ko sva se peljala pod Kamniškim vrhom proti dolini Bistrice. Zasnežena drevesa, vendar le dokler jih ne poboža toplo sonce.
Vedno se rada vračam pod Kamniške planine. Kaj se ne bi, ko pa tukaj izvirajo moji predniki. Ni ga lepšega kraja kot vznožje Kamniških planin!
Čeprav je dolina še zelena, pod hribi začutimo hladen veter, ki nam prinaša svež, mrzel zrak iz višin. Že diši po snegu!
Za obisk slapa Orlice sva se odločila, ker je ta izlet kratek, pa vendar dovolj dolg, da se naužiješ miru in zadihaš s polnimi pljuči!
Pot lahko prehodiš v 45 minutah v eno smer. Kolovozna pot ni naporna, le na koncu se malo vzpne. To je krasen izlet za družine z majhnimi otroki. Ob vodi, po gozdu, pod vrhovi Orličja,…
Presenečena sva bila, da je slap tako žejen. Vode je bilo le za vzorec. A dovolj, da se vidi kje izvira in kje si utira pot v dolino.
Slap pozimi zamrzne in dobi obliko orglic. Od tu ime tega slapu.
Tolmun direktno po slapom je težje dostopen. A se je vredno potruditi in občudovati to naravno kotanjo.
Zaželela sva si toplega čaja, zato sva pot nadaljevala do Doma v Kamniški Bistrici. Izvir Kamniške Bistrice me vedno navduši.
Času primerno. Jaslice v Bistrici. Ročno izrezljani liki. Prirejeni tem krajem.
Planšarji iz Velike Planine.
Bosov Tine pa še vedno strmi v svoja lovna pobočja. Legenda teh krajev.