Jutro ni bilo nič kaj obetavno, a vreme ni vplivalo na naše razpoloženje, četrti dan potepanja po peti Italije. Spočiti in polni novih pričakovanj smo se povzpeli na avtobus. Naj nas preostanek poti ponovno očara.
Monopoli, večje mesto na jugu Italije, manj turistično, pa vendar očarljivo na svoj način.
Tokrat ne dežniki, temveč slamniki – popestrijo bele ozke uličice.
Kako se bo to izšlo, smo bile radovedne, ko smo se stiskale ob stene hiš, ena ob drugi…
Trgovinice, ki so polne raznih lokalnih dobrot.
Navdušenje nad to najdbo je bilo treba takoj ovekovečiti.
Tradicionalni modri čolniči
Spomin na hudo neurje, ki je zajelo obalo Monopolija in zahtevalo ogromno žrtev, predvsem med ribiči.
Pristaniško naselje se je po stratežkem položaju stoletja kosalo z Benetkami, Genovo in Amalfijem. Njihove ribiške korenine segajo več kot tisočletje v preteklost in so vidne še danes.
Ko nekoga pogrešamo, se takoj postavimo v vrsto dva po dva, spomini na osnovno šolo, haha…
Vse pod kontrolo 🙂
