Ni lepšega občutka, ko veš, da te čakajo prosti dnevi, preživeti v naravi in miru, neokrnjeni naravi in stran od vseh današnjih medijev.

Za tak kratek oddih sva se odpravila čez Vršič na drugo stran. V dolino Zadnjice in Trente. Čeprav sva bila tu že velikokrat, sva še vedno odkrivala nove skrite kotičke, slapove, korita, simpatične trentarske domačije,…

Tu je narava tako prvinska, zrak tako čist, da marsikje opaziš viseče lišaje, ki se zibljejo v vetriču. Le ti so namreč pokazatelj zelo čistega zraka. V onesnaženih dolinah tega ne najdemo.

Obisk Zapotoških slapov – vedno navdušijo. Zanimivo pa je, da sva v tako skritih kotičkih, srečala samo tuje turiste.

Pod strmimi stenami Jalovca, Bavškega Grintavca, Prisojnika in Razorja leži Kekčeva domačija. Od tam, kjer izvira smaragdna Soča, nadaljujemo pot v Zadnjo Trento in sledimo ličnim smerokazom. Na samotnem travniku ozremo lepo urejeno domačijo, kjer nas lastniki posrežejo z odlično domačo hrano. Lahko se sprehodimo po grbinastih travnikih med starimi tretovskimi domačijami ali pa se okopamo v tolmunih Suhega potoka. Za vzpon na okoliške vrhove pa moramo biti že bolj kondicijsko podkovani.

Alpski butanični vrt Juliana je najlepši v maju in začetku junija, vendar je v njem polno drobnih, manj opaznih rastlin, ki so enako lepe in vredne ogleda od pomladi do jeseni. Naj bo sonce ali dež, v vsakem vremu ima cvetje svoj čar.

Korita Mlinarice

Izlet malo nižje ob smaragdni reki Soči, v dolino Lepene in proti Čezsoči.

Joj, kako lepo je v teh krajih. Zjutraj te zbudi ptičje petje, vonj po sveži naravi, pogled na meglice, ki se vlečejo iz enega v drugi breg, šumenje bližnjega potoka, pogled na vršace nad dolino,… Vse to je že blizu pravljice!

Vse naravno – vsaka roža, drevo in žival ,nas ima za naučiti pomembnih lekcij,
če se le ustavimo, gledamo in poslušamo.
(Eckhart Tolle)