Zanimivo, da po tolikih letih še vedno odkrivamo Istro in njene skrite kotičke. Polna barvitosti in naravnih lepot, me preseneča vsakič posebej.    Tudi letos je bilo tako.

Razvajanje  tako in drugače.

Še vedno se najdejo kotički, kjer v miru prebereš knjigo, poslušaš šum valov in klice  galebov.

Kjer ti ob večernem sprehodu zastane korak in uživaš trenutke slovesa dneva.

Sonce, morje, skale, zrak – tu je dan dnevu enak!

Pa še kako drži:  kar je lepo – hitro mine!