Lep sončen dan, primeren za sproščujoč sprehod  med jesenskimi barvami in z razgledi, da obstojiš.

Pokljuške planine so čudovite ob vsakem letnem času.  Nudijo nam pestrost na vsakem koraku. Tokrat sem najprej občudovala gozdna tla.  Gobe vseh barv in oblik, na mahu, med iglicami in praprotjo. Očitno so strupene, ker jih drugače gotovo ne bi bilo več.

Ko pa se ozrem še v nebo, vidim prizor, ki si ga želim zapomniti. Barve vseh odtenkov, sonce pa jim daje še poseben čar in poudarek. Neskončno lepa narava, ki jo imamo čast občudovati in doživeti.

Planina Zajamniki. Tu bi sedela in sedela, občudovala in uživala…   Prečudovito, vsakič drugače, a vendar enako.

Jesen na pohodu.

Kako lep je droben svet.

Iz Zajamnikov še na Uskovnico.

Raj – z eno besedo -povedano vse.

Kot pot mojih sanj. Ni ravna , ni bogata, niti ne prenaporna, niti predolga, a kaj je za ovinkom – se ne ve.

Koča na Uskovnici

Ob naslednjem obisku bo narava  ista pa vendar povsem drugačna.