Nepozaben dan. Jutro kot vsako drugo, ki se je razvilo v delovni dan.Od obveznosti me je že bolela glava. Potem pa se vrne domov Maja in mi spremeni načrte v trenutku.

“Pridi, greva!” me povabi. “Kam le.” odgovorim. “V Piran gledat sončni zahod.” Malo se zamislim. Življenje je prekratko samo za delo, zakaj ne bi uživali v danih trenutkih, ki se nam ponujajo. In takoj sem sprejela njen ” nori” predlog. “Greva!”

Delovnemu dnevu sva ukradli večer in ga spremenili v čudovito preživete urice na obali!

Labirint ozkih piranskih uličic, kjer si zaželiš, da sploh ne bi našel izhoda.

Redki trenutki, ki jih dobesedno ukradeš dnevu, so vredni največ.

Z Majo sva posedali na obali, klepetali in občudovali spreminjajoče se obzorje. Prava predstava, ki so jo lepšale meglice, oblaki, ladjice, valovi, kriki galebov,…

Piran – staro pristaniško mesto, z ostanki srednjeveškega obzidja, ozkimi ulicami, osrednjim trgom, trgovinicami in restavracijami – fotogenično!

Tudi to je Piran! Je lahko ulica še bolj simpatična?

…. in zvon odbije dnevu slovo,
vetru prišepne dobro je šlo,
lepo si obrisal danes nebo. ( Anika H. )

Najbolj romantičen del dneva je vsekakor sončni zahod. Eden najlepših je gotovo na morju. Osupljiva kombinacija spreminjajočih se barv, odhajajoči sončni žarki, mirno morje in posedanje na peščeni obali v dobri družbi,… res si ne moreš želeti še več!

Lahko noč temne ulice in vam lahko noč trudni koraki
lahko noč golobi prestrašeni
in vam lahko noč ponočnjaki. (Anika H.)