Odmik od ljudi – v naravo.  Osredek je takšna planina, kjer ni gneče. Kamniški vrh poleg Osredka pa je bolj množično obiskan.

Zaradi poškodovanega kolena imam drugačen cilj kot mož. On je šel na Kamniški vrh, jaz pa na Osredek. Ta je kolenom bolj prijazen.

Korošaški slapovi od daleč, nad njimi pa leži 1000 m nad morjem – planina Osredek.

Pot se res strmo vzpenja, pa nič zato. Se vsaj pošteno spotiš preden prideš na vrh.

Ves čas  imaš za seboj krasen razgled po kamniški občini. Sploh po dežju se vidi zelo zelo daleč.

Pravkar ozelenele bukve zelo popestrijo panoramo. Zaradi višine je tu vse malo kasneje kot v dolini.

Tudi jaz bi šla tako nazaj v dolino…

Celo avrikelj pozdravlja me s srajčko rumeno.

Tu bi kar ostal  kakšen dan, se naužil zraka in miru, ter se spočit vrnil v vsakdan.

Na Osredku sva se srečala z možem in  skupaj odrinila v dolino.  Prečila sva pobočje in na dveh mestih je potrebna precejšnja previdnost pred zdrsom. Pot ni povsod dobro zaščitena.

Kamniški vrh  v ozadju.

Ko bova to turo naslednjič ponovila, se bova vračala s šmarnicami. Na vrhu jih je vedno veliko.