Za popestritev sobote sem se odločila za kratek vzpon na Sv. Jakoba nad Preddvorom.  Ampak praksa je že, da pot nadaljujem še  malo dlje, do sosednjega vrha in hoje se hitro nabere za več ur.  Skoraj vedno je tako.  Na spodnji sliki je pod Hudičevim boštom viden Sv. Jakob, gora desno pa je Potoška gora.  Javorjev vrh  se nahaja za goro  in ni viden  iz doline.

Hudičev boršt. Le urco hoda mi je manjkalo do njega. A sem pustila to smer za prihodnjič.

Izbrana tura je bila kolenom prijazna. Med potjo ni težjih vzponov niti spustov.  Potke so lepe in  na novo urejene. Ob njih pa se na lepih razglednih točkah nahajajo klopce, ki kar vabijo k počitku.

Cilj Sv.Jakob se je spremenil na Javorjev vrh. Uro in pol oddaljen od  zastavljenega cilja.

Kako lep pogled – Javorjev vrh obsijan s soncem. 1435 m  visok vrh brez vsakega javorja.

Pogled proti Srednjemu vrhu, za njim pa se skriva Storžič.

Pogled na sever – proti Jezerskem.

Pot je dobro označena, saj ponekod markacij skoraj ne moreš prešteti. Na spodnji sliki jih je pet.

Vrh Potoške gore.

Potka te kar sama vabi, da ji slediš.

Pogled v dolino. Tupaliče in  Hotemaže.

Še obisk Sv. Jakoba in po  bližnjici v dolino.