Na Krasu je krasno!   Ko ga spoznavaš počasi, v vsakem vremenu, začutiš. da te počasi osvaja. Spoznaš prepletanje  narave, vetra, kamna, vode in trpežnega rastlinstva. Prepihano ozračje močne burje, ki suši pršute, sode v katerih že dozoreva teran, gozdovi zdaj polni šargljev, drugič gob in divjih začimb,  vse to je mozaik, ki sestavi kras z veliko začetnico. Zdaj pa kot zadnji biser narave še pravljične barve trte in ruja, ki so ponekod tako intenzivne, da ti zastane dih.

Živo nasprotje je bilo tokrat morje. Njegova siva barva – odsev neba – ni bila prav nič vabljiva.  Morje v trenutku spokoja, bi dejala.

Iz Primorske sva se zapeljala nazaj na Kras in prav prijetno sva bila presenečena, ko sva zagledala frasko, s katero se je poigravala močna burja.  Nisva mogla mimo vabljivega znaka in vedela sva, da od tam ne bova odšla razočarana.  Prijazni Kraševci in dobra domača hrana sta kombinacija vsake osmice!

Kakiji se že barvajo in kmalu bo napočil čas tudi zanje!

Trta se je preoblekla še zadnjič letos.  Po trgatvi se nam pokaže v krasnih  odtenkih  rdeče barve. Kot da bi hotela, da naj je ne pozabimo zdaj, ko je brez grozdov.

Pokrajina kot na drugem planetu!  Kako ti ne bi bilo všeč?