Terska dolina. Meni do včeraj nepoznan kraj.

 To je najbolj zahodno območje, kjer živijo Slovenci.

V dolini ob reki Ter ležijo posamezne vasi, Njivica, Zavarh, Breg, Muzec, Podbardo in Ter.

Vasica Lusevera ali Bardo po slovensko je središče Beneške Slovenije.

Med potjo so nas ves čas obdajale mogočne gore. Slovenske in italijanske.

Nad dolino se dvigajo hribi, med katerimi najvišje segajo Mužci (1869 metrov).

Terske doline zaznamujejo težke razmere za življenje. Zaradi nerodovitne zemlje, obilnega deževja, potresov z rušilno močjo se je od prve svetovne vojne dalje veliko ljudi izselilo v druge predele Italije pa tudi po Evropi.

Tersko narečje ali terščina je nekakšen živ muzej slovenskega jezika. Raziskoval in zapisal ga je tržaški profesor Pavle Merkù. Nekaj primerov: vinika za trto, brina za smreko, pliska za pastirico, sirjavac za tur, lonice za senene kopice. Beseda za streho strieha velja le za slamnato streho, opečnata streha ima že furlansko ime.

Porečje Tera se začne v dolini pod Muzci. Zanje je značilno, da je prvi del podtalnica, izvir je nekje ne sredi,  na koncu se izlije v Sočo ter skupaj nadaljujeta pot do morja.

A ni je lepote čez naše Slovenije. Log pod Mangartom in Julijske Alpe so ta dan še posebno blesteli v  pomladnih barvah!

Poti od tu peljejo na vse konce in potrebno se bo vrniti in  spoznati nove kraje, nove ljudi in običaje.