Po kratki noči, smo se polni nove energije in novih pričakovanj, podali nazaj v renesančno mesto.

Levi in desni breg Arna povezujejo številni mostovi.

Prečudovit srednjeveški most Ponte Vechhio, ki te ne pusti ravnodušnega.

Med 2. svetovno vojno so Firence okupirali Nemci, nameravali pa so porušiti vseh pet mostov. Štiri so v resnici razstrelili, a najstarejšega in najlepšega je z dekretom v zadnjem hipu rešil Hitler. Ponte Vecchio se mu je menda zdel prelep za uničenje.

Simpatične ulice in trgi mimo katerih greš težko brez postanka.

Firence so posejane s številnimi cerkvami. Bazilika Santa Maria Novella je ena od najlepših cerkva in je delo treh mojstrov: Giotto, Masaccio in Ghirlandaio. Znotraj bazilike je tudi apoteka, ki so jo ustanovili dominikanski menihi leta 1221.

Jaslice že čakajo na glavnega junaka. Samo še Jezušček manjka.

Tek Božičkov je popestril ulično dogajanje.

Za toskansko kuhinjo je značilno, da je pripravljena iz preprostih sestavin na enostaven način. Brez prave italijanske pice iz krušne peči pa tudi tokrat ni šlo.

Predstave uličnih umetnikov – v starem delu Firenc se nahajajo razni ulični umetniki, med katerimi prevladujejo tako imenovani živi kipi. Ure in ure nepremičnega poziranja pred ljudmi je resnično naporna stvar, kar dobro prikazuje Amorček desno.

Palazzo Pitti je krasna palača na južni strani reke Arno. Narejena je bila v 15. stoletju, ko je nudila dom bankirju Pittiju, pozneje pa jo je kupila družina Medici. Ogromna, lepo ohranjena stavba.

Razgledi iz bljižnega grička so fenomenalni.

K dobremu občutku ob vrnitvi domov je veliko pripomogla kombinacija dobre družbe, simpatične vodičke, lepega vremena in pozitivne energije toskanskega področja. Italija nas tudi tokrat ni razočarala.

This entry was posted in Ostalo.