Obožujem Kras.  Kadarkoli ga obiščem, me navdihne s svojo preprostostjo, skromnostjo in  naravnostjo. Ob vsakem času me očara drugače.

Štanjel v ozadju.  Po tleh  se vidi, da sta suša in vročina v teh krajih prisotni že kar nekaj časa.

Kar pa ni slabo za polja sivke, katerih  je iz leta v leto več.  

Nepopisno lepo je stati sredi sivkinih polj. Vonjati čudovite dišave. Opazovati čebelice, čmrlje ter pisane metulje, ki preletavajo iz cveta na cvet.

Pomirjajoča sta tako barva kot vonj. Prava aromaterapija!

Morje cvetov, ki te hipnotizira in popelje v povsem drug svet.

Koliko metuljev je na cvetu?  Samo dva, ki se imata rada.

Krasne barve: rdeča prst ter vijolična in zelena sivka. Ponekod še celo siva,ker se popki cvetov še niso odprli.  In vse to enakomerno valovi v vetru po kraških poljih.

Na teh pašnikih je močno dišal divji pelin, zaradi vročine je bil vonj še toliko močnejši.  Konji resnično uživajo med temi divjimi zelišči.

Kras je v tem času pravi raj za dušo, sprehod med polji in gozdovi pa prava  sprostitvena poslastica.