Spet en dan, ko je 24 ur premalo. Sonce, narava, kolo in dobra volja so bili vodilo današnjega dne. V dolini vročina, na Pokljuki pa milina. Krožna pot po pokljuški planoti je ravno pravšnja, da se naužiješ lepih razgledov, svežega zraka in miru.
Prijetno zvončkljanje je popestrilo planinski mir.
Dragocen biser sredi Pokljuke: šotno barje
Poučne table te seznanijo z živalstvom in rastlinstvom v neokrnjeni naravi.
Pokljuška kapelica sv. Antona Puščavnika
Med potjo nas table vabijo na razne planšarske dobrote.
Ko pa prispeš do planine Zajamniki – ne moreš naprej. Razgledi so tu tako lepi, da si jih želiš vtisniti globoko v spomin.
Zanimiva razporeditev stanov, v ozadju pa Triglav in okoliški vrhovi.
Bilo mi je v veselje, ko so se nama na razgledni točki pridružili turisti- tujci in z vsemi presežniki hvalili našo lepo ohranjeno naravo. Poskrbimo, da taka ostane še naprej!