Da ima v Bohinju dež ta mlade, sva se danes prepričala osebno.

 Tja sva se odpeljala preko ene najlepših vasi na Slovenskem. Po kateri vasi se razgleduje Ivan Grohar?

Po Sorici. To je ena najbolj ljubkih slovenskih gorskih vasi, idilični kraj z gorskimi tratami in macesnovimi gozdički.

Visoko dvignjena nad  Selško dolino ima svež gorski zrak in višinsko sonce, kjer  megle skoraj ne poznajo.

Sorico so naselili priseljenci s Tirolske. Na to območje so jih v 13. stoletju naselili freisinški škofje. Ustno izročilo pravi, da naj bi v začetku v Sorico prišlo le osem ljudi.

Tu so snemali kar nekaj slovenskih filmov, med njimi  Ljubezen nam je vsem v pogubo, Pastirce in Cvetje v jeseni.

Lepa sprehajališča, mnogovrstne gorske ture in izvrstni smučarski tereni so dodana vrednost tej gorski vasici.

Na poti iz Soriške planine proti Bohinju, sem že opazila, kje dežuje.

Nemški Rovt – še ena lepa gorenjska vas!

Deževen Bohinj je povsem zapuščen. Nikjer žive duše…..

Na poti domov je prenehalo deževati. Torej so  “tamvad” ostal v Bohin.