Ko je megla še pokrivala ljubljansko kotlino, so se Goriška Brda že kopala v soncu in vabila na zadnje opravilo pred dolgo zimo-  pobiranje pridelkov  z rodovitnih gričev.

Trta je že opravila letošnjo nalogo, mošt počasi dozoreva v vino.

Goriška Brda so pravi rajski vrt. Od zgodnjih češenj pa do sliv, fig, kakijev, kijev, granatnih in navadnih jabolk, grozdja, breskev, mandarin, limon in pomaranč, mandeljev, orehov, kostanja in do odličnih oljk,….

Vse lepo v vrsti, grozdje, kakiji, oljke, fige,… urejeno in negovano.

Briški oljkarji skrbijo za več kot 20.000 oljčnih dreves, ki  dajejo vrhunsko olje. Vračata se predvsem dve stari sorti, briška drobnica in črnica.

Trgatev oljk ni naporno delo. Prav nasprotno. Sproščujoče druženje v dobri družbi in lepi naravi.

Ročno nabrane oljke – nepoškodovane in zdrave  – pogoj za odločno oljčno olje.

Lepe na pogled, a v usta je ni priporočljivo nesti.

V Brda se po veliki pozebi konec dvajsetih let počasi vračajo oljke.

Malica – del trgatve.  Uživanje v lokalnih, domačih specialitetah je bilo popolno.

Pripomoček pri obiranju – lestev.

In spet veselo na delo. Obirali smo le zgodnje sorte oljk. Ostale pridejo na vrsto malo kasneje.

Pomaranče so še zelene, a velikost je že prava.

Sladke in dišeče mandarine. Odličnega okusa.

Na drugem bregu nas je zvonenje v Števerjanski cerkvi opozarjalo  kako čas hitro beži.

Gostitelj nam je spekel jesensko dobroto: kostanj.

Po opravljenem delu pa še malo druženja med obiralci , malo klepeta, vicev in glasbe,….

Še pogled na slovenski del Goriških Brd proti Medani, ki se je kopala v jesenskem soncu.

Rezultat našega dela: odlično oljčno olje

 

This entry was posted in Ostalo.