Najlepše so poti, vijugaste ali pač ravne, ki nas popeljejo stran od množice ljudi. Med vinograde, v gozdove ali v majhne idilične kraške vasice. Kjer ptičje petje in šelestenje padajočega listja prevladuje nad ostalim dogajanjem v okolici.

Kraji, kjer bi lepo imeti sobo z razgledom po kraški pokrajini.

Rdeča povsod od prsti naprej… rožice, trte, plodovi, grmovje, kakiji, vino, pršut,sončni zahod,… Škoda le, da ta trenutek ne traja  dalj časa.  Vse je minljivo.

This entry was posted in Ostalo.